SLO   |   EN   |   HR  

25

marec

2015

PASTI VERIŽNIH KOMPENZACIJ II.DEL

V drugem delu se bomo osredotočili na pravno podlago za izvedbo verižne kompenzacije, opozorili na pravilno obveščanje udeležencev v verižni kompenzaciji ter na morebitne posledice v primeru stečaja ali prisilne poravnave enega od udeležencev v verižni kompenzaciji. Na kratko se bomo dotaknili tudi prednosti verižnih kompenzacij pri reševanju plačilne nediscipline ter odkupa terjatev na podlagi verižne kompenzacije.


Pravna opredelitev verižnih kompenzacij

Pravno opredelitev verižnih kompenzacij nam ponudi Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1), ki kompenzacije opredeli kot način prenehanja neposredno in posredno vzajemnih denarnih obveznosti. Z vzajemnostjo razumemo medsebojni odnos dveh strank, kjer sta obe stranki ena drugi upnik in dolžnik. Ta pogoj v verižni kompenzaciji ni izpolnjen, zato sodna praksa šteje, da do prenehanja obveznosti in terjatve vsakega udeleženca v pobotu lahko pride samo tako, da vsak udeleženec kot upnik svojega predhodnika slednjemu odpusti svoj dolg. Gre za sporazum udeležencev v verižni kompenzaciji o odpustu dolga, kjer se njihove terjatve štejejo za pobotane oziroma realizirane. Zato prenehanje terjatev in obveznosti nastopi takrat, ko je kompenzacija podpisana s strani vseh udeležencev, s čimer se strinjajo z njeno izvedbo ter so o končani izvedbi verižne kompenzacije tudi pravilno obveščeni. 

 

Pravilno obveščanje udeležencev

Ena od najpogostejših oblik zavajanja strank, ki smo jo zasledili, se pojavlja pri pravilnem obveščanjem strank, kjer gre predvsem za ponarejanje žigov udeležencev v verižni kompenzaciji. Eden izmed udeležencev lahko, v želji po hitrem zapiranju kompenzacije, ponaredi žig in podpis  drugega udeleženca ter takšno potrditev tudi razpošlje ostalim udeležencem. Ker obveščanje poteka predvsem po fax-u, se takšne napake hitro zgodijo in so težko razpoznavne. Pomembno je, da izvajalec kompenzacije takšno dejanje hitro prepozna in učinkovito reagira ter pravočasno opozori ostale udeležence v verižni kompenzaciji. 


Podjetje v stečaju oziroma v prisilni poravnavi in kompenzacija

V obzir je potrebno vzeti tudi kakovost podjetij, ki nastopajo kot udeleženci v krogu pravnih razmerij v verižni kompenzaciji. Upniško-dolžniških razmerij je sicer toliko kolikor je udeležencev v kompenzaciji, vendar je vsak udeleženec v pravnem razmerju samo z neposrednim predhodnikom in naslednikom v verigi. Kljub temu so podjetja med seboj udeležena v krogu verižne kompenzacije in nosijo posledice ostalih udeležencev. Zato imajo  izvajalci verižnih kompenzacij  na predlogu verižne kompenzacije zapisane splošne pogoje, ki opozarjajo, pojasnjujejo in ščitijo udeležence pred morebitnim oškodovanjem.  Udeleženci v verižni kompenzaciji se torej s svojim podpisom strinjajo s s predlogom verižne kompenzacije ter izjavljajo, da gre pri verižni kompenzaciji za običajen način poplačila njihovih obveznosti oziroma terjatev, ter da ne bodo uveljavljali morebitnih zahtevkov po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Kljub temu se v primeru stečaja ali prisilne poravnave enega izmed udeležencev lahko pojavi težava v obliki izpodbijanja že zaključene kompenzacije. Upravitelj, ki kot odgovorni nastopi pri upravljanju podjetja v težavah, lahko na podlagi svoje lastne strokovne presoje ali morebitnih neupoštevanj predhodnih določil v medsebojnih pogodbah, zahteva razveljavitev že izvedene verižne kompenzacije. Zahtevo o razveljavitvi verižne kompenzacije lahko poda predvsem v primeru, ko gre za načrtno izčrpavanje podjetja oziroma ko upniško-dolžniško razmerje napeljuje na takšne ali drugačne fiktivne posle. Rok za izpodbijanje poslov sklenjenih preko verižne kompenzacije je eno leto. Vsi udeleženci v verižni kompenzaciji se tako ponovno srečujejo z novimi težavami zapiranja terjatev oziroma obveznosti.


Plačilna nedisciplina ter odkupi terjatev

Podjetja v Sloveniji se pri svojem poslovanju pogosto srečujejo s plačilno nedisciplino pri usklajevanju denarnega toka kot rešitev tekočega in nemotenega poslovanja. Zaradi povečane plačilne nediscipline se pričnejo kopičiti terjatve do kupcev. Posledično nas to privede do pomanjkanja denarnih sredstev na računu ter navsezadnje kopičenju obveznosti do dobaviteljev. V tem krogu negativnih posledic plačilne nediscipline se kompenzacija pojavljaja kot ena izmed rešitev usklajevanja denarnega toka. Podjetja, ki imajo veliko denarnih sredstev vezanih v zapadlih terjatvah, nujno pa potrebujejo denarna sredstva za poplačilo dobaviteljev ali poplačilo obveznosti do zaposlenih, lahko preko kompenzacije izpeljejo tudi odkup zapadlih terjatev. Bolj podrobno o vsebini odkupov terjatev na podlagi verižne kompenzacije pa naslednjič.


Več o pasteh verižnih kompenzacij si lahko preberete tudi na naslovu PASTI VERIŽNIH KOMPENZACIJ I.DEL.

Ace Kostadinov, verižne kompenzacije in odkupi terjatev

Za svetovanje stopite v stik z: Ace Kostadinov

Ace Kostadinov

finančni svetovalec

ZADNJI BLOGI